Pôvodný súbor(2 900 × 1 932 pixelov, veľkosť súboru: 2,95 MB, MIME typ: image/jpeg)
Tento zdieľaný súbor je z Wikimedia Commons a je možné ho používať na iných projektoch. Nižšie sú zobrazené informácie z popisnej stránky súboru.
Zhrnutie
PopisPrvomajski sprevod v Ljubljani 1961 (8).jpg
Slovenščina: Prvomajski sprevod v Ljubljani
Dátum
Zdroj
This image is available from the Večer website under the reference number 273299.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus 50 years, or 25 years since publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship whose author died before 1 January 1945
b) an anonymous work published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
Tento súbor obsahuje ďalšie informácie, pravdepodobne pochádzajúce z digitálneho fotoaparátu či skenera, ktorý ho vytvoril alebo digitalizoval. Ak bol súbor zmenený, niektoré podrobnosti sa nemusia plne zhodovať so zmeneným súborom.
Autor
Večer arhiv
Názov obrázka
1. maj 1961, Ljubljana: 1. maja zjutraj je v Ljubljani sijalo sonce. Po dnevih oblačnosti in dežja so prijazni in topli žarki preplavili ulice, pročelja hiš in praznične obraze ljudi, ki so se udeležili mogočne manifestacije uspehov, moči in zdravja ob prazniku dela. Kmalu po 9. uri so na tribuno na Trgu Ajdovščina prišli častni gostje. Tam so bili Miha Marinko, BorisKraigher, Franc Leskošek-Luka, dr. Jože Vilfan, Stane Kavčič, generalni major Andrija Škerovič, člani izvršnega sveta LRS in drugi vidni predstavniki političnega in družbenega življenja ter JLA. Ljubljana je zaživela na prav poseben način že v zgodnjih jutranjih urah. Tisoči in tisoči so se že ob 7. uri zjutraj začeli zbirati na točno določenih mestih v različnih predelih mesta med Rožnikom in Gradom. Sestavljali so skupine, se od vseh strani pomikali na Prešernovo cesto, ki se je spremenila v eno samo reko obrazov, barv, cvetja, zelenja in plapolajočih zastav. Kakor Prešernova je tudi Titova cesta severno od železniškega prelaza spremenila svoj videz. Obnemela je pod čakajočimi četami vojakov, vojaškimi kamioni, topovi in tanki. Obe koloni sta čakali na svoj trenutek. Ta čas se je središče mesta spreminjalo v vedno gostejše mravljišče. Ljudje so sevsipali iz vedno številčnejših vlakov, avtobusov in drugih vozil. Prihajali so peš iz mestne okolice in se pomešali v vedno gostejši vrvež. Osamljeno topotanje korakov v obrobnih ulicah se je zlivalo v nedoločljivo in neprekinjeno hrumenje. Ko so se ulice razširile, se spremenile v ceste, so se gručice ljudi spremenile v skupine, potoke, reke... Vse je hitelo v središče, vedno hitreje in vedno bolj nestrpno, kajti pričakovani trenutki so se vedno bolj bližali. Osamljenemu letalcu, ki je to jutro preletel Ljubljano, se je razkril skorajda neverjeten fantastičen prizor. Široka, kakor z ravnilom potegnjena Titova cesta je bila povsem prazna. Od vseh strani pa so jo oklenile množice. Tisoči in deset tisoči so se strnili v nepremakljiv obroč. Titova cesta je bila kakor velikanski magnet, ki je z nepremagljivo silo pritegnil brez števila drobnih delčkov. Dve godbi na pihala sta igrali že od zgodnjega jutra, enkrat ena, enkrat druga. Njunim taktom se ni hotel pokoriti samo veter, ki se je razposajeno zaganjal v razobešeno zelenje, stotine balončkov na strehah in balkonih, v zastave na drogovih in zastave v rokah ljudi. Na pročelju hiš sta viseli dve sliki. Na prvi resni in mrki Titov obraz iz časov, ko je stal na čelu ljudske vstaje, na drugi partizan s puško v roki, ki se ponosno ozira na vrvečo množico pod seboj. Nenadoma je zavladala tišina, ki so jo sekali samo zamolkli topovski streli z gradu. Na Ajdovščini so zadonele fanfare in naznanile rapor poveljnika vojaškega dela prvomajskega sprevoda. Pred tribuno z gosti, točno pred predsednikom ljudske skupščine Slovenije Mihom Marinkom, se je ustavilo vozilo. Generalni major Alojz Žvokelj je strumno pozdravil. Zvočniki so posredovali raport: Tovariš